-
1 money
(coins or banknotes used in trading: Have you any money in your purse?; The desire for money is a cause of much unhappiness.) denar- moneylender
- lose/make money* * *[mʌni]noundenar, plačilno sredstvo; bogastvo, premoženje; plural archaic ali juridically vsote denarjamoney of account — denar kot merilo vrednosti, a ne v obtoku (angleška guinea)colloquially in the money — pri denarju, bogatto get one's money's worth — imeti stroške povrnjene, dobro kupitito make money (by) — obogateti, dobro zaslužiti (s, z)slang money for jam — lahek zaslužekto raise money — izprositi denar, dobiti denar v gotove svrhe, sposoditi si denarconscience money — denar, vplačan v državno blagajno (zaradi davčne utaje)to call in money — zahtevati denar nazaj, zahtevati izplačiloto come into money — priti do denarja, podedovati denar -
2 ready
['redi]1) ((negative unready) prepared; able to be used etc immediately or when needed; able to do (something) immediately or when necessary: I've packed our cases, so we're ready to leave; Is tea ready yet?; Your coat has been cleaned and is ready (to be collected).) pripravljen2) ((negative unready) willing: I'm always ready to help.) pripravljen3) (quick: You're too ready to find faults in other people; He always has a ready answer.) pripravljen4) (likely, about (to do something): My head feels as if it's ready to burst.) tik pred tem, da•- readily
- ready cash
- ready-made
- ready money
- ready-to-wear
- in readiness* * *I [rédi]adjectivepripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri); voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot); commerce uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist; archaic takojšen (o plačilu)a ready consent — hitra, takojšnja privolitevready for sea — pripravljen za odhod na morje, za izplutjea ready pen figuratively spreten piseca ready reply — hiter, odrezav odgovora ready workman — spreten, okreten delaveca ready writer — pisatelj, ki hitro ustvarjathe readiest way — najpreprostejši, najlažji način ( to pay one's debts plačevanja dolgov)tickets ready! — pripravite vozovnice, prosim!I am ready to go — pripravljen sern za odhod, da gremhe is not clever, but he is ready — on ni bister, a kaže dobro voljohe is ready to get angry — on hitro vzkipi, se razjezito find a ready market (sale) — naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajohe seized the readiest weapon — pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v rokeready, steady, go! sport pripravljeni, pozor, zdaj!II [rédi]adverbpripravljeno, gotovo; takoj, precej; lahko; vnaprejIII [redi]noun(večinoma the ready) slang razpoložljiv, gotov denar; gotovinamilitary položaj puške, ki je pripravljena za streljanje; military at the ready — pripravljen za strel(janje) (o puški)IV [rédi]transitive verbpripraviti -
3 on
[on] 1. preposition1) (touching, fixed to, covering etc the upper or outer side of: The book was lying on the table; He was standing on the floor; She wore a hat on her head.) na2) (in or into (a vehicle, train etc): We were sitting on the bus; I got on the wrong bus.) v, na3) (at or during a certain day, time etc: on Monday; On his arrival, he went straight to bed.) v4) (about: a book on the theatre.) o5) (in the state or process of: He's on holiday.) na6) (supported by: She was standing on one leg.) na7) (receiving, taking: on drugs; on a diet.) na8) (taking part in: He is on the committee; Which detective is working on this case?) v; na9) (towards: They marched on the town.) na; proti10) (near or beside: a shop on the main road.) ob11) (by means of: He played a tune on the violin; I spoke to him on the telephone.) na, po12) (being carried by: The thief had the stolen jewels on him.) pri13) (when (something is, or has been, done): On investigation, there proved to be no need to panic.) med, ob14) (followed by: disaster on disaster.) za2. adverb1) ((especially of something being worn) so as to be touching, fixed to, covering etc the upper or outer side of: She put her hat on.) na2) (used to show a continuing state etc, onwards: She kept on asking questions; They moved on.) naprej3) (( also adjective) (of electric light, machines etc) working: The television is on; Turn/Switch the light on.) vključen4) (( also adjective) (of films etc) able to be seen: There's a good film on at the cinema this week.) na sporedu5) (( also adjective) in or into a vehicle, train etc: The bus stopped and we got on.) na, v3. adjective1) (in progress: The game was on.) v teku2) (not cancelled: Is the party on tonight?) še veljati•- oncoming- ongoing
- onwards
- onward
- be on to someone
- be on to
- on and on
- on time
- on to / onto* * *I [ɔn]preposition1.na (on earth, on the radio);2.figurativelyna ( based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital);3.(ki si sledi) za ( loss on loss izguba za izgubo);4.(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu);5.(stanje) v, na ( on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj);6.(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje);7.(predmet, tema) o (a lecture on s.th. p redavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu);8.(časovno za en dan) v, na; po, ob ( on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali);razno: that is a new one on me — to je zame novo, za to še nisem slišalon edge — ko na trnju, nervozenon hand — pri roki, na zalogion one's own — samostojen, neodvisenhave you a match on you? — imaš kakšno vžigalico pri sebi?American colloquially to have nothing on s.o. — ne imeti nič proti komuII [ɔn]adverb1.(tudi v zvezi z glagoli) na ( to have a coat ŋ biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebito screw on — priviti na kaj);2.razno: on and on — kar naprejon and off — tu in tam, včasihon with the show! — naprej s programom!to be on — biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)American slang to be on to — spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznatito put on one's clothes (shoes, hat) — obleči se (obuti se, pokriti se)III [ɔn]nounsport leva stran (npr. pri kriketu)
См. также в других словарях:
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stískati — 1 am nedov. (í) 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: stiskal ga je za roke, vrat; stiskati seske pri molži / pri pozdravu stiskal jim je roke in jih glasno pozdravljal // obdajajoč s čim delati, da na kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tù — prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túkaj — prisl. (ȗ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: ste še vedno tukaj; tukaj me počakaj / tukaj pri vas mora biti; tukaj okrog / od tukaj do doma je daleč odtod // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tiščáti — ím nedov. (á í) 1. s silo delovati na kaj, da ostane v določenem položaju: moker sneg je tiščal veje k tlom; tiščal ga je k steni, ob steno; tiščati koga proč od sebe // na tak način preprečevati prehod skozi kako odprtino: tiščati pokrovko, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méti — mánem nedov., nam. mét in mèt (ẹ á) 1. premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mati je mela otroku premrle roke; od veselja si meti roke / še ves zaspan si je mel oči / mel je s palcem in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
